Kaj točno je stres in kako deluje?

Vsi poznamo besedo stres. Vsi jo verjetno tudi precej pogosto uporabljamo in z njo opisujemo naše doživljanje drugim - sem pod stresom, to je zame zelo stresno, v službi imam veliko stresa ipd. Vendar, ali res vemo, kaj točno je stres, kako deluje in zakaj ga "čutimo"?

Kaj je stres?

Stres je naravni telesni odziv na zaznane izzive ali nevarnosti, pri katerem se sprožijo hormoni, ki pripravijo telo na hitro ukrepanje. Stres se lahko pojavi zaradi različnih situacij – lahko so specifične, na primer, ko se bliža rok za dokončanje pomembne delovne naloge ali bolj splošne – ko nas že dlje časa skrbi ali bomo naslednji mesec morda ob službo. V takšnih trenutkih telo sprošča stresne hormone, ki sprožijo določene fiziološke spremembe.

Te spremembe poznamo kot "boj, beg ali zamrznitev«. Mehanizem stresa in njegov odziv je nastal tisoče let v preteklosti kot mehanizem preživetja. V preteklosti nam je pomagal, da smo se hitro in učinkovito odzvali na (takrat po navadi smrtno) nevarnost – bodisi tako, da se z njo soočimo, bodisi tako, da pobegnemo. A težava je, da naše telo na podoben način reagira tudi na manj nevarne situacije, kot so gneča na cesti, pritisk v službi ali težave v družini.

Če smo pod stresom le občasno, to ni težava. Toda dolgotrajen stres lahko telesu škodi. Povezujejo ga z visokim krvnim tlakom, težavami s srcem ter spremembami v možganih, ki lahko prispevajo k tesnobi, depresiji in celo odvisnosti. Nekatere raziskave kažejo tudi, da lahko kronični stres vpliva na pridobivanje telesne teže – bodisi zato, ker spodbuja prenajedanje, bodisi zato, ker zmanjša kakovost spanca in motivacijo za gibanje. Zato je pomembno, da stres prepoznamo in najdemo načine za njegovo obvladovanje.

Kako deluje stresni odziv?

Ko zaznamo nevarnost – recimo, da proti nam pridrvi avto – naši možgani sprožijo alarm. Oči in ušesa pošljejo informacije v amigdalo, del možganov, zadolžen za obdelovanje čustev, če amigdala oceni, da smo v nevarnosti, takoj pošlje signal hipotalamusu.

Hipotalamus preko avtonomnega živčnega sistema, ki nadzoruje nezavedne telesne funkcije, kot so dihanje, krvni tlak in srčni utrip, komunicira s preostalim telesom. Avtonomni živčni sistem ima dve glavni komponenti: simpatični in parasimpatični živčni sistem. Simpatični živčni sistem deluje kot plin v avtu – sproži odziv "boj ali beg" in telesu da energijo za hitro ukrepanje. Parasimpatični sistem pa deluje kot zavora – pomiri telo, ko nevarnost mine.

Ko amigdala sproži alarm, hipotalamus aktivira simpatični živčni sistem, ki adrenalnim žlezam naroči, naj sprostijo hormon adrenalin (epinefrin). Ta hormon povzroči, da nam začne srce hitreje biti, da se kri preusmeri v mišice, srce in druge ključne organe, da dihanje postane hitrejše, pljuča pa sprejmejo več kisika. Čuti, kot so vid in sluh, postanejo ostrejši, telo pa začne sproščati glukozo in maščobe v krvni obtok, kar zagotavlja dodaten vir energije. Vse to se zgodi v delčku sekunde – še preden se zavestno zavedamo, da smo v nevarnosti. Zato lahko instinktivno odskočimo s poti drvečega avtomobila, še preden smo sploh pomislili na to.

Ko začetni naval adrenalina popusti, hipotalamus sproži drugo stopnjo stresnega odziva – aktivira tako imenovano os HPA (Hypothalamic-Pituitary-Adrenal axis), ki vključuje hipotalamus, hipofizo in nadledvične žleze. Če možgani še vedno zaznavajo nevarnost, hipotalamus sprosti hormon CRH, ki spodbudi hipofizo k sproščanju hormona ACTH. Ta nato spodbuja nadledvične žleze k sproščanju kortizola, ki telo ohranja v stanju pripravljenosti. Ko nevarnost mine, raven kortizola pade in parasimpatični sistem "zavre" stresni odziv, telo pa se vrne v normalno stanje.

Kronični stres – ko telo ostane v "visokih obratih"

Če smo nenehno pod stresom, naše telo ostaja »v pripravljenosti« predolgo – podobno kot avto, ki predolgo deluje v visokih obratih. To lahko negativno vpliva na zdravje. Ponavljajoči se adrenalinski sunki lahko poškodujejo krvne žile in arterije ter povečajo tveganje za visok krvni tlak, srčni infarkt ali možgansko kap.

Visoka raven kortizola prav tako povzroča fiziološke spremembe. Čeprav pomaga telesu nadomestiti porabljeno energijo, lahko prispeva h kopičenju maščobe in pridobivanju telesne teže. Kortizol namreč povečuje apetit, zaradi česar jemo več, hkrati pa spodbuja shranjevanje neporabljenih hranil v maščobne zaloge. Zato je pomembno, da znamo stres obvladovati in preprečimo, da bi dolgoročno škodoval našemu zdravju.