Najpogostejši stresorji v službenem okolju

Služba za veliko ljudi predstavlja velik stres, kar ni nenavadno, saj v službi praviloma preživimo kar tretjino svojega dne (ali še več). Stres ni le občutek napetosti, temveč tudi fiziološki odziv telesa na različne izzive. Na delovnem mestu se stres pojavi, ko zahteve in pritiski presegajo naše (zaznane) sposobnosti za obvladovanje situacije. Različni dejavniki prispevajo k stresu na delovnem mestu, pri čemer jih lahko na grobo razdelimo v štiri glavne skupine: časovni, medosebni, situacijski in stres zaradi predvidevanja. Kako jih prepoznati in kako se z njimi spopasti?

Najpogostejše vrste stresa na delovnem mestu:

1. Časovni stres

Ta vrsta stresa nastane, ko imamo občutek, da imamo preveč dela in premalo časa. Zaradi sodobnega hitrega tempa življenja pogosto doživljamo občutek naglice, ki nas sili v nenehno hitenje in povečuje občutek preobremenjenosti. Ta vrsta stresa pogosto vodi v izčrpanost in zmanjšano produktivnost, kar situacijo pogosto še poslabša.

2. Medosebni stres

Medosebni stres se pojavi zaradi konfliktov, nesoglasij in težavnih odnosov na delovnem mestu. Komunikacija s sodelavci, nadrejenimi ali strankami lahko povzroči neprijetna čustva, ki vplivajo na našo sposobnost sodelovanja in timskega dela. Poleg tega morajo zaposleni pogosto nadzorovati svoja čustva in delovati v skladu s pričakovanji podjetja, kar lahko vodi v dodatni stres in obremenjenost.

3. Situacijski stres

Delovno okolje ima velik vpliv na raven stresa. Hrup, odprti pisarniški prostori, prevelika količina e-pošte, dolge delovne ure ali mikrovodenje so tipični dejavniki situacijskega stresa. Tovrstni stres moti osredotočenost, zmanjša delovno učinkovitost in prekomerno utruja.

4. Stres zaradi predvidevanja oz. pričakovanja

Ljudje imamo sposobnost razmišljanja o prihodnosti, kar nam pomaga pri načrtovanju, hkrati pa lahko vodi tudi v skrbi in tesnobo. Strah pred negotovo prihodnostjo, kot so reorganizacije podjetja, odpuščanja ali neuspeh pri pomembnih nalogah, lahko povzroči dolgotrajen stres in občutek nemoči. V to kategorijo stresorjev spada tudi t.i. katastrofiziranje – kognitivna distorzija pri kateri se oseba osredotoča na najslabši možni izid in ga obravnava kot verjetnega, tudi če resnično ni velike verjetnosti, da se bo ta scenarij zgodil.

Strategije obvladovanja stresa na delovnem mestu:

Obvladovanje stresa v službi temelji na dveh pristopih: zmanjšanju stresorjev in krepitvi lastne psihološke odpornosti:

• Oblikovanje okolja: Zmanjšanje motečih dejavnikov, prilagoditev delovnega prostora in izboljšanje organizacije dela lahko bistveno prispeva k zmanjšanju stresorjev.

• Spreminjanje lastnega mišljenja: Pogosto stres ni posledica same situacije, temveč načina, kako jo dojemamo - kakšen pomen in pomembnost pripisujemo situaciji. Z razvijanjem samozavedanja in samoregulacije ter spreminjanjem neproduktivnih misli lahko zmanjšamo občutek obremenjenosti in omilimo občutke stresa.

• Razvoj novih veščin: Bolj kot smo usposobljeni za določene naloge, manj nas bodo obremenjevale. Razvijanje komunikacijskih, organizacijskih in tehničnih veščin nam pomaga pri učinkovitejšem soočanju z izzivi ter posledično zmanjšujejo občutek stresa, ki bi nastal zaradi zaznanih razlik med našo sposobnostjo in delovnimi zahtevami.

Stres na delovnem mestu je neizogiben, vendar ga lahko učinkovito obvladujemo z ustreznimi strategijami. Ključ do uspeha je prepoznavanje glavnih virov stresa in aktivno iskanje načinov za njegovo zmanjšanje ter spoznavanje lastnega razmišljanja in avtomatičnih odzivov na stresne situacije ter krepitev veščin za konstruktivno spoprijemanje s stresnimi situacijami. S pravim pristopom lahko ohranimo duševno in fizično zdravje ter izboljšamo svojo produktivnost in splošno zadovoljstvo pri delu.